izkušenj občin pri inšpekcijskem pregledu zaklonišč.

Občino članico zanima praksa (pogostost ipd.) in izkušnje z Inšpektoratom RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v zvezi s pregledi ZAKLONIŠČ OSNOVNE ZAŠČITE in zlasti s preverjanjem obstoja POTRDIL/A O PRIMERNOSTI ZAKLONIŠČ/A.

Odgovre občin članic si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli prošnjo občine članice po posredovanju informacij glede pobiranja parkirnine. Tržni inšpektorat je v občini članici opravil inšpekcijski pregled in ugotovil, da občina pobira parkirnino na črno, ker nima registrirane dejavnosti pobiranja parkirnine oziroma ker se pobiranje parkirnine ne izvaja kot gospodarska javna služba. Zato občini nalaga, da dejavnost urejanja parkirišč v roku uredi tako, da vnese v občinski odlok dejavnost 52.100 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (po Standardni klasifikaciji dejavnosti).

 Odgovori občin si lahko pogledate na tej povezavi.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice vezano na vodenje in izvajanje investicijskega vzdrževanja ali novih investicij.

Občino je zanimalo kako imajo v drugih občinah urejeno vodenje in izvajanje investicijskega vzdrževanja ali novih investicij v gospodarsko javno infrastrukturo (npr. obnova vodovodnih sistemov v upravljanju javnega podjetja ali pa novogradnje) s komunalnim podjetjem.

Zanimalo jih je tudi ali investicijska dela opravlja javno komunalno podjetje na podlagi pogodbe (»notranje naročilo«), po kakšnih cenah (v primerjavi s ceno na trgu), ali zaračunava nadomestilo (provizijo) za vodenje investicij in v kakšnem obsegu?

Prejete odgovore občin najdete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je na prošnjo občine članice posredovala občinam vprašanje glede dodatnega znižanja plačila vrtca. 

Občino je zanimalo ali katera občina izdaja soglasja v skladu z 31. in 37. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev k dodatnemu znižanju plačila vrtca in če da, po kakšnih kriterijih oblikujejo izdano soglasje?

Prejete odgovore občin najdete tukaj.

Skupnost občin Slovenije se je obrnila na občine članice s vprašanjem glede zagotavljanja sredstev za področje predšolske vzgoje. 

Ali občina, na podlagi mesečnih zahtevkov zagotavlja sredstva (oziroma financira) vrtec po posameznih namenih, ki predstavljajo posamezne vrste stroškov, ki so element za oblikovanje cen programov in so opredeljeni v občinskem finančnem načrtu za področje predšolske vzgoje (obračunavanje po dejanskih stroških) – na podlagi  tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Skupnost občin Slovenije se je na občine članice obrnila s prošnjo po posredovanju informacij glede oddaje v brezplačni najem poslovnih prostorov socialnim podjetjem oziroma iniciativam, in sicer primeri dobre prakse.

Naprosili smo za sledeče informacije:

-Ali je že katera občina oddala poslovni prostor v brezplačni najem soc. podjetju/iniciativi, v skladu z 30. členom ZSPDSLS ter

-Ali je že katera občina soc. podjetju/ iniciativi, s katero je imela že sklenjeno najemno pogodbo z neprofitno najemnino, iz tega najemnega razmerja prešla, po uveljavitvi tega člena zakona, na brezplačen najem.

Prejete odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo za pridobitev informacij glede v nadaljevanju navedene problematike, s katero se srečuje občina članica SOS. Za informacije smo zaprosili občine članice.

Na pokopališču v občini  je namreč nekaj grobnic, ki nimajo oskrbnikov (za te grobnice nihče ne plačuje oskrbnine). To so grobnice, ki so zanimive oziroma pomembne iz umetnostnozgodovinskega vidika oziroma so v njih pokopane pomembne osebnosti mesta. V obeh primerih nihče ne plačuje najemnin za grobna mesta, seveda pa tudi nihče ne obnavlja nagrobnih spomenikov.

Na podlagi navedenega naproša občina za pomoč, saj bi želela dobiti dober primer reševanja tovrstne problematike v drugih občinah. Zanima jo predvsem kdo zagotavlja sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje tovrstnih grobnih mest ter kaj je pravna podlaga?

Prejeta odgovora si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice vezano na sofinanciranje komercialne radijske postaje. Občino je zanimalo kako (na kakšen način) v občinah sofinancirate komercialno radijsko postajo (izključno v zasebni lasti), ki nekajkrat dnevno predvaja tudi kratke novice iz lokalnega okolja (npr. poroča o delu župana, občinskega sveta in občinske uprave, raznih otvoritvah, kulturnem dogajanju v občini, ipd.)? Ali izvedete javni razpis, sklenete neposredno pogodbo,….?

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj. 

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki je prosila za pomoč pri pridobitvi informacij glede oglaševanja kulturnih prireditev s strani javnih kulturnih zavodov in drugih ustanov v letu 2013. V zvezi z navedeno tematiko je občino zanimalo:

1.Koliko sredstev so občine zagotovile javnim kulturnim zavodom in drugim ustanovam za oglaševanje v letu 2013?

2.Kakšni so načini oglaševanja kulturnih prireditev in obveščanja zainteresirane javnosti s strani javnih kulturnih zavodov in drugih ustanov?  

3.V kolikor imajo občine kakšen inovativni pristop v smislu oglaševanja kulturnih prireditev, je prosila za navedbo.

4.Katera izmed oblik oglaševanja je po vašem mnenju dosegla največji učinek v smislu povečanja obiska ciljne publike v letu 2013?

5.Ali so javni zavodi in druge ustanove v letu 2013 sprejele kakšne ukrepe v zvezi z racionalizacijo sredstev namenjenih za oglaševanje?

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj. 

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli prošnjo občine članice po posredovanju vprašanja občinam. 

Občina se spopada s sledečim problemom: Ker je bila občina v času pretekle ujme daljše obdobje odvisna od zagotavljanja električne energije iz agregatov, jo je zanimalo, kako ste postopale občine in sicer:

· ali ste, zaradi potrebe po takojšnji odzivnosti, z območnim elektro distributerjem vnaprej sklepale pogodbe o povrnitvi stroškov za najem agregatov, dostavo goriva za agregate ter povrnitvi drugih stroškov, ki so povezani z nadomestno zagotovitvijo električne energije;

· če temu ni tako, kako ste se občine naknadno dogovorile z elektro distributerjem in ali ste že prejele refundacijo plačil stroškov in

· ali prizadete občine urejate povračilo stroškov tudi preko resornega ministrstva?

Na povpraševanje smo prejeli sledeči odgovor - tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki se srečuje s tematiko sistemskega financiranja društev in zveze prijateljev mladine.

Občina vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino na podlagi ZJIMS in pravilnika o izvajanju ZJIMS ter občinskega Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov za otroke in mladino. Na javni razpis se javljajo tako društva, ki so mladinske organizacije po zakonu, organizacije za mlade in organizacije, ki zagotavljajo programe za predšolske in Oš otroke. Pri teh izstopajo društva in Zveza prijateljev mladine  - te je glede na ciljno skupino težko umestiti v mladinski sektor. Vendar pa ta društva izvajajo programe, ki so tudi generirani in usmerjeni s strani ZPM Slovenije. Do pred nekaj leti je občina članica financirala dejavnost ZPM v občini preko letne pogodbe, programe pa dodatno sofinancirala preko javnega razpisa. Vendar je bilo ugotovljeno neskladje z zakonodajo, zato so financiranje prenesli na že omenjen javni razpis. ZPM sedaj pridobi več kot polovico vseh razpoložljivih sredstev v razpisu in v neprivilegiran položaj postavlja ostale prijavitelje. Oblikovanje javnih pozivov le za programe zveze in društev prijateljev mladine je težko izvedljivo, saj tudi ostale organizacije delajo s predšolsko in Oš mladino.

Občino članico je zanimalo, kako druge občine rešujejo financiranje zveze in društev prijateljev mladine. Ali se občinam zdi potrebna sistemska ureditev financiranja in organiziranja ZPM (npr. kot pri Rdečem križu Slovenije) smiselna?

Odgovore najdete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice po posredovanju vprašanja občinam. Vljudno smo naprosili občine za pomoč.

Občina se spopada s sledečim problemom: Gre za projekt, kateri je iz strukturnih skladov v letu 2009 pridobil sredstva, v letu 2012 pa je bil opravljen pregled projekta s strani ministrstva. Podana je bila korekcija oz. plačilo neupravičenega dela v letu 2013. Knjiženje na 7-ico (znižanje prometa) se je izkazalo kot nepravilno, saj ZR-RE javlja blokado. Glede na navedeno naprošamo za mnenje oziroma izkušnje.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice, ki se nanaša na Poročilo o izvedenih ukrepih občin glede pravilnosti določitve, obračuna in izplačila plač. Občine smo zaprosili za informacije glede na sledeče vprašanje.

Občino članico je zanimalo, kako bodo ravnale tiste občine, pri katerih doslej še ni bilo ugotovljenih nepravilnosti glede določitve, obračuna in izplačila plač v skladu z ZSPJS. Iz zahteve inšpektorata namreč izhaja, da naj bi te občine nemudoma preverile pravilnost določitve in izplačila plač za obdobje od 1. 8. 2008 do 31. 12. 2013 ter v roku 90 dni od prejema zahteve, ugotovitve posredovale na inšpektorat. Zanimalo nas je tudi ali bodo te občine same ugotavljale pravilnost določitve plač oz. ali bodo/so za to zaprosile npr. interne revizijske službe oz. koga drugega.

Odgovore sodelujočih občin si lahko preberete tukaj.

Občina članica Skupnosti občin Slovenije je zaprosila za informacije glede sledečih vprašanj. Vprašanji glasita:

1. 19.  člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012) pravi, da  »objekte  in  naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan  način  prenese v upravljanje izvajalcu javne službe, razen če je sama  upravljavec  javnega  vodovoda  in  javno  službo  izvaja  v  obliki režijskega  obrata«.  Jasno  je tudi to, da je upravljavec javnega vodovoda lahko le pravna oseba. Občina je za upravljanje enega od vodovodov pooblastila ožji del občine, ki je pravna oseba javnega prava in kot upravljavec vodovoda zatorej lahko nastopa. Znotraj krajevne skupnosti kot upravljavca pa je formiran še vodovodni odbor, ki dejansko vodi vse dejavnosti, vezane na predmetni vodovod (ima tudi svoj podračun pri UJP). Ker pa vodovodni odbor nima pravne subjektivitete, občina upravljanje nanj ne more prenesti, čeprav bi bila to z vidika realne situacije na terenu najbolj primerna in ustrezna rešitev.

Ker se do sedaj še nismo srečali s primerom, kako reševati problem glede organiziranja vodovodnih odborov v pravne osebe, ki prevzemajo funkcijo upravljanja vodovoda, nas zanima, kako ostale občine rešujejo tovrstne probleme. Želeli bi izvedeti, če že obstajajo primeri uspešnih praks v smeri, da se npr. vodovodni odbor organizira kot društvo/zadruga/zavod ali kakšna druga pravna oseba, ki ji je nato s strani občine poverjeno upravljanje vodovoda. 

2. Naslednje vprašanje se nanaša na prenos upravljanja javnega vodovoda z ožjega dela občine na komunalno podjetje, ki ga pogodbeno izvede občina. Sklepamo, da je za to potrebna tripartitna pogodba, v ostalih podrobnostih pa nam praksa oziroma način prenosa javnega vodovoda iz okrilja upravljanja krajevne skupnosti na javno komunalno podjetje nista poznana. Prosimo vas za informacije, kaj točno je potrebno za izvedbo takega prenosa, in za usmeritev na relevantno zakonodajo, ki ta vprašanja ureja in predpisuje.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj. 

Skupnost občin Slovenije se je obrnila na občine s prošnjo po posredovanju informacij na vprašanji, ki smo jih prejeli s strani občine članice. 

Vprašanji sta glasili:

Prvo se nanaša na potrdila o namenski rabi za raznovrstne pretekle presečne datume, ki jih dobivamo od raznoraznih pravnih in fizičnih subjektov (DARS, DRSC, Dravske elektrarne, …) za primere odkupa in cenitve zemljišč za ceste ali pa za kakšne druge namene. Za izdajanje tovrstnih potrdil v zakonih namreč nimamo pravne podlage. Potrdilo iz uradne evidence je namreč dokument, ki temelji na podatkih iz trenutno veljavnih uradnih evidenc, ne pa iz preteklih in trenutno neveljavnih evidenc. Zanima nas, kako druge občine ravnajo v takšnih primerih.

Naslednje vprašanje pa se nanaša na mnenja v zvezi z določitvijo pripadajočih zemljišč po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Zanima nas, kako postopajo občine v primerih, ko jih sodišče pozove, da se opredelijo do nekega predloga za določitev pripadajočih zemljišč?

Prejete odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje vezano na sofinanciranje kinoloških društev. Občina članica je zaprosila za posredovanje informacij s strani občin.

V občini imajo registrirano kinološko društvo, ki se želi prijaviti na katerega izmed javnih razpisov, ki jih občina objavlja. Občino je zanimalo na katere razpise se prijavljajo kinološka društva v ostalih občinah? 

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica s prošnjo za pomoč. 

Občino je zanimalo ali imate v kateri izmed občin ustanovljeno posebno združenje kmetov, oziroma imate posebno postavko (ne rezerva) za pomoč posameznim kmetijskim gospodarstvom ob nesrečah. Pa ne ob poplavi ali suši ali toči ali kakšni drugi vremenski ujmi. V  mislih imajo nesreče kot so požar (pogori gospodarsko poslopje) ali se zgodi nesreča s katerim od kmetijskih strojev. Kmetje v občini razmišljajo v smeri združevanja, občino pa zanimajo zakonske podlage za tako združenje oziroma financiranje.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice glede vzpostavitev terjatev za pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Saj je občina s strani Upravne enote, ki vodi postopek izdaje smrtovnice, prejela poizvedbo ali je pokojni užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Občina v preteklosti ni vzpostavljala terjatev za pomoči v skladu s predpisi, ki nalagajo plačila občanom (enkratna socialna pomoč, subvencije stanarin, zavarovanje oseb brez prejemkov…ipd.) – zato tovrstne evidence za nazaj tudi nimajo vzpostavljene za vse fizične osebe, ki so kadarkoli prejeli katerokoli našo finančno pomoč. Terjatve vzpostavljajo le v primerih doplačil domske oskrbe in pri povračilu pogrebnih stroškov. Prav tako se s podobno težavo srečuje občina pri pozivih sodišč – vzpostavitev terjatev pri prejemnikih socialno varstvenih pravic.

Občino je zanimala praksa vzpostavitve terjatev v preostalih občinah, glede na to, da je zakonodaja na tem področju za vse enaka.

Odgovore sodelujočih občin si lahko preberete tukaj.

Prejeli smo vprašanje občine članice SOS vezano za ZDavNepr in postopke glede neprofitnih najemniških stanovanj: »Po sprejetju Zakona o davku na nepremičnine, ki je občinam naložil veliko finančno breme, spremljamo tolmačenja in druge aktivnosti vezane na novo sprejeto zakonodajo. Žal ob tem še nismo zasledili vprašanj ali odgovorov, vezanih na plačilo davka za neprofitna najemniška stanovanja. V predlogu ZDavNepr je bilo navedeno, da so plačniki davka najemniki neprofitnih stanovanj, po sprejemu pa so zavezanci za plačilo davka le najemniki denacionaliziranih stanovanj. Doslej so bili najemniki neprofitnih stanovanj zavezanci za plačilo NUSZ, sedaj pa je breme dajatev v celoti preloženo na občine. Želeli bi, da se plačevanje davka na nepremičnine ureja v največji meri enako za vse občine v Sloveniji in da tudi sami ravnamo enako kot ostale občine. Zanima nas, kaj so oz. kaj nameravajo druge občine ukreniti v zvezi s plačevanjem davka za neprofitna stanovanja v najemu in tudi za druge svoje nepremičnine, zato vas zaprošamo za pomoč pri odgovoru na zastavljena vprašanja.«

Odgovore vam posredujemo tukaj. 

Skupnost občin Slovenije je ponovila povpraševanje, nove odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije se je obrnila na občine članice s vprašanjem glede uporabe smole v športnih dvoranah. 

In sicer občino članico SOS je zanimalo, kako se občine ali pa upravniki športnih dvoran soočajo z uporabo smole – pri treningih in tekmah rokometa. Ali je pri njih uporaba smole prepovedana, dovoljena?

Občina ima sicer v hišnem redu zapisano prepoved uporabe smole, vendar jih je zanimalo praksa drugih občin.  

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije se je obrnila na občine članice s vprašanjem vezanim na socialno podjetništvo.

In sicer zanimalo nas je, na kakšen način občine spodbujajo podjetništvo na sploh in predvsem ali in kako spodbujajo delovanje socialnih podjetij?

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Občina članica Skupnosti občin Slovenije obravnava vlogo občanke, ki bo z naslednjim šolskim letom otroka vključila v osnovnošolsko izobraževanje v Avstriji. Občanka prosi za sofinanciranje, saj mora za otroka v tem primeru plačati šolnino.

Občino zanima ali katera izmed občin sofinancira osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah na podlagi 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v tujini.

Rezultat povpraševanja najdete tukaj. 

Glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se revizija zavrže v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških postopka in da se sicer revizija zavrne kot neutemeljeno o glavni stvari – izplačilo ¾ plačnih nesorazmerij in glede na vladni predlog v zvezi z reševanjem problematike poplačila ¾ nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev za nazaj (od 1.10.2010 do 31.5.2012) – pogajanja ministrstva s sindikati, je Skupnost občin Slovenije ponovno povprašala občine: Katere občine bodo še v tem letu izplačale ¾ plačnih nesorazmerij? (In sicer v kolikor so vam še za letošnjo leto ostala sredstva na postavkah za plače.) Oziroma kdaj bodo izplačale ¾ plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah?

Sodelovalo je 37 občin, od katerih je:

- 11 občin že izplačalo ¾ plačnih nesorazmerij  

- 16 občin si bo še v letu 2013 izplačalo ¾ plačnih nesorazmerij

- 10 občin si bo v letu 2014 izplačalo ¾ plačnih nesorazmerij

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občin članice po pridobitvi odgovorov občin glede sklepanja pogodb z raznimi društvi. Vljudno smo naprosili občine k sodelovanju.  

Občino zanimajo izkušnje občin glede sklepanja najemnih pogodb z raznimi društvi (športnimi, kulturnimi, umetniškimi) za najem prostorov za njihovo delovanje, najem športnih igrišč in drugih zemljišč?

In sicer ali dejansko občine vsem (razen izjem iz 30. člena Zakona) zaračunavate najemnine in kako te najemnine določite?

Obstoječa zakonodaja (Zakon in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti) namreč ne dopušča sklepanja pogodb o brezplačni uporabi za navedene skupine, razen za izjeme iz 30. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V vseh ostalih primerih občina mora nepremičnine zainteresiranim najemnikom dati v najem odplačno. Na občini želijo, da društva v občini delujejo in ustvarjajo, ne pa da jih dodatno finančno obremenijo.

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj. 

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice vezano na upravljanje stanovanj, ki so v občinski lasti. In sicer zanimale so nas sledeče informacije:

1.      Upravljanje stanovanj

Zanima nas,  kako imajo občine urejeno upravljanje stanovanj v lasti občine – neprofitnih in tržnih ( ne  zgolj v smislu Stanovanjskega zakona, ki ureja upravnika večstanovanjskih stavb) – ali in  koga pooblastijo za npr. obračun najemnin, manjša vzdrževalna dela, vodenje raznih evidenc, urejanje požarnega reda… kdo najemnikom  obračunava najemnine in ostale obratovalne stroške in potem tudi vodi postopke izvršbe? Kakšno ceno plačujejo občine  za te storitve?

2.      Zavarovanje

Zanima nas tudi  glede urejanja zavarovanja stavb, poslovnih prostorov, avtomobilov, opreme …Ali imajo občine sklenjene zavarovalne pogodbe le za poslovne prostore , stavbe in opremo, ki jo same uporabljajo, ali tudi (skupno zavarovalno pogodbo) za ostale, ki so jih dale v upravljanje ( npr.  javnim zavodom, krajevnim skupnostim-večnamenske domove) …  

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice predvsem z vidika javnih del. V zvezi s tem smo zaprosili za povratne informacije.

Občino zanima, ali imajo občine izdelana merila za izbor izvajalcev javnih del, ki jim dodelijo sofinanciranje?

Vprašanje je vezano na sestanek Skupnosti občin Slovenije z Zavodom za zaposlovanje, kjer je Zavod podal priporočilo, da bi občine potrebovale merila za izbor izvajalcev javnih del, ki jim dodelijo sofinanciranje. 

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela povpraševanje občine članice vezano na vzpostavitev občinske javne blagajne. Vljudno smo naprosili občine članice, da nam posredujejo informacije.

Občino je zanimala pravna podlaga, na podlagi katere so občine, ki že imajo občinsko javno blagajno, ta sistem vpeljale (ali so sprejele kakšen splošen pravni akt- pravilnik, odlok?) in po določbah katerega predpisa so nato peljale postopek izbora izvajalca tega sistema (pod pogojem, da niso občine kar same nosilec izvajanja te dejavnosti).

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Zaradi izkazanega velikega zanimanja s strani občin članic, se je Skupnost občin Slovenije ponovno obrnila na občine, da nam posredujejo podatke o izplačilih tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.

Zanimalo nas je ali ste (oziroma boste) izplačali ¾ odprave plačnih nesorazmerij?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je v mesecu avgustu že posredovala povpraševanje občine članice glede dviga stopnje DDV vezano na določila gradbenih pogodb. Ponovno smo se obrnili na občine s vprašanjem kako urejajo določila pogodb za vsa ostala naročila storitev.

Vprašanje občine je sledeče:

Ali občine zraven veljavnih gradbenih pogodb zaradi spremembe stopnje DDV po 1.7.2013 sklepate anekse tudi k pogodbam za vsa ostala naročila storitev, dobave blaga in dela glede na to, da je zaradi povišane stopnje DDV potrebno v proračun zagotoviti dodatna proračunska sredstva za že dogovorjene (prevzete) obveznosti in na koncu poplačilo le-teh?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za podajo informacij glede ugodnosti, ki jih nudijo občine invalidom. S tem namenom smo se obrnili na občine članice k posredovanju podatkov. Informacije so namenjene pripravi InclEUsive kartice ugodnosti za invalide na evropski ravni, ki bo omogočala enakopravno dostopanje do storitev v posameznih državah, tako domačim kot tujim invalidom.

»Ali občina nudi brezplačne oziroma cenejše ponudbe storitev invalidom (npr. vstop v kulturne ustanove, cenejši ali brezplačni prevozi, ogledi predstav, možnost pridobitve asistence,…)?

V kolikor občina nudi tovrstne ugodnosti, prosimo, da navedete katere.«

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice za pridobitev izkušenj drugih občin glede izdaje računa občini in uveljavljanju le tega pri zahtevkih. 

Namreč, v okviru občine deluje Režijski obrat, ki za občino opravlja gospodarsko javno službo, ni pa registriran kot samostojna pravna oseba.

Občina sprašuje ali lahko Režijski obrat izda račun občini za opravljeno delo in stroške – npr. pri izvedbi posameznega projekta, kjer lahko delo opravijo delavci režijskega obrata?

Občino zanima, ali lahko tak račun uveljavljajo pri zahtevkih, ki jih naslovijo na različna ministrstva, ki sofinancirajo njihove projekte in tudi za pridobitev sredstev iz EU (npr. Ministrstvo za kmetijstvo in Evropski sklad za razvoj podeželja, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in Evropski sklad za regionalni razvoj…)?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin  Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede razpisov koncesij / javno zasebnih partnerstev. Vljudno smo zaprosili občine, da nam na zastavljeno vprašanje posredujejo odgovore.

Občino je zanimalo:

1. Ali so občine v zadnjem času razpisale koncesijo ali javno zasebno partnerstvo za ogrevanje šole oz. ali imajo podeljeno koncesijo oz. sklenjeno javno zasebno partnerstvo za ogrevanje šole in pod kakšnimi pogoji?

Odgovore sodelujočih si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice vezano na dvig stopnje DDV. 

Občino je v zvezi z dvigom stopnje DDV s 1.7.2013 zanimalo kako so oziroma kako bodo občine postopale glede pogodbenih določil.

V večini gradbenih pogodb, ki so bile podpisane pred 1.7.2013, ima občina vključeno določilo »Vrednost del, prevzetih s to pogodbo, znaša z vključenim DDV xxx €.  Pogodbena dela so prevzeta po sistemu »fiksnih cen po enoti« in se bodo  obračunavala z mesečnimi situacijami na osnovi izvedenih količin.«

Občino je zanimalo ali občine v tem primeru  vztrajajo pri pogodbeni vrednosti (dvig DDV je breme izvajalca), ali pa pristanejo k zvišanju končne pogodbene vrednosti.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli prošnjo občine članice po posredovanju informacij glede koncesije za predšolsko vzgojo ter obstoja komisije za cenjevanje stanja objektov. Za podatke smo povprašali druge občine, njihove ogovore pa lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice za pridobitev informacij v zvezi s strategijami razvoja posameznih področij. 

Občina članica je prijazno prosila za pomoč pri pridobivanju informacij v zvezi z občinskimi strategijami in akcijskimi načrti. Odgovore so sodelujoče občine vpisale v tabeli v vprašalniku, ki sta ločeni glede na to, ali so dokument pripravljali sami na občini, ali so za pomoč angažirali zunanje izvajalce. 

Izpolnjene vprašalnike najdete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je izvedla povpraševanje med občinami članicami SOS glede pridobljenega ISO standarda kakovosti za občine.

Občino članico je zanimalo katere občine imajo pridobljen ISO standard kakovosti.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj. Dodatno si lahko preberete tukaj še prednosti in slabosti implementacije ISO standarda v slovenskih občinah (pridobljene s strani občin članic iz leta 2011).

Skupnost občin Slovenije se v skladu s prošnjo občine obrača na občine članice, da nam posredujete odločitev, ki ste jo sprejele glede izplačila ¾ odprave nesorazmerij plač. 

Prosili smo za podatek koliko občin si je oziroma si namerava izplačati 3/4 odprave nesorazmerij plač.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine, da občine posredujejo informacije glede javnega razpisa za podelitev koncesije za pokopališča. 

Občina bo pričela s pripravo javnega razpisa za podelitev koncesije za vzdrževanje in urejanje pokopališč in pogrebnih storitev. Zato občina naproša občine, ki so v zadnjih dveh letih pripravljale tovrstni razpis, da posredujejo razpisno dokumentacijo ter vse odloke oz. občinske predpise, ki so pravna podlaga za izvedbo razpisa (Odlok o podelitvi koncesije, Odlok o gospodarskih javnih službah ipd.). Dodatno nam posredujte kontakte oseb, ki so pristojne pri pripravi tovrstnega javnega razpisa. 

Prejete odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede poziva k poročanju o nadomestilu kot obliki državne pomoči. Občina je prosila za podajo informacij s strani občin članic SOS.

Na podlagi 4. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči je bilo potrebno do 15.3.2013 prvič poročati tudi o zneskih nadomestila, ki so bili lansko leto dodeljeni kot oblika državne pomoči izvajalcem storitev splošnega gospodarskega pomena na področjih oziroma območjih v pristojnosti občin.

V prilogi dopisa, ki ga je prejela občina s strani Ministrstva za finance-Sektor za spremljanje državnih pomoči, so priloženi sklepi Evropske komisije iz katerih je razvidno, da se med drugim prijavljajo tudi socialne storitve. Zanima nas ali je katera občina že priglasila sheme in individualna nadomestila za izvajanje SSGP na področjih oziroma območjih svojih pristojnosti za področje cene vrtca (po 3. členu pravilnika o plačilih staršev, starši plačajo največ 80% cene programa, v katerega je vključen otrok, razlika 20% pa se smatra po navodilih MF za državno pomoč) in za področje pomoči na domu. V kolikor je katera od občin to že prijavljala, prosimo za informacijo v tej zadevi.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice SOS glede ureditve najemnega razmerja za pokopališče. S prošnjo po posredovanju informacij smo se obrnili na občine članice.

Občino ima v Odloku o gospodarskih javnih službah urejene pogrebne in pokopališke storitve kot izbirni gospodarski javni službi. Glede na to, da Občina ni v celoti lastnik vseh nepremičnin na katerih so pokopališča jo zanima:

Kako imajo druge Občine urejeno lastništvo pokopališč?

Ali se Občine prizadevajo k pridobitvi lastništva nepremičnin kjer so pokopališča, oziroma ali imajo z lastniki sklenjena najemna razmerja?

Kakšna je višina najemnine (izračun v EUR/m2 v določenem obdobju)?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj in v prilogi. 

Na sekretariat Skupnosti občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice s katerim smo se obrnili na občine članice, da nam posredujejo informacije. 

Občino je zanimalo, če ima katera občina sklenjen sporazum z zavodom IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije) kot npr. s Sazasom?

Odgovore na zadano vprašanje si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede urejanja sočasne prisotnost vzgojiteljic oz. pomočnic vzgojiteljic v času krajših bolniških odsotnosti s prošnjo po posredovanju vprašanja občinam članicam. 

Občino zanima kako imajo vrtci v drugih občinah zagotovljeno oz. urejeno sočasno prisotnost vzgojiteljic oz. pomočnic vzgojiteljic v času krajših bolniških odsotnosti (npr.: Ena oz. več vzgojiteljic nastopi z bolniško na isti dan, vrtec pa o tem obvestijo šele na dan nastopa bolniške oz le dan prej. ). Problem nastane, ker Zakon za uravnoteženje javnih financ zahteva soglasje ustanovitelja za vsako nadomestno zaposlitev, kjer je tudi navedeno, da bo ustanovitelj zagotavljal sredstva za začasno ali občasno delo. Zanima jo, koga zaposlijo v vaših vrtcih z dnem, ko nastopi bolniška (sklepanje pogodb o delu je na podlagi 109 . a člena ZOFVI s študenti in plačilo preko študentskih napotnic, v nasprotju z določili ZDR in ZOFVI.), ter kako pridobivate soglasje ustanovitelja, saj je le-to potrebno pridobiti že pred samim nastopom nadomestne zaposlitve?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede oddaje v najem stavbnih zemljišč v kmetijske namene. 

Občino zanima ali v pogodbe pri oddaji (nezazidanih) stavnih zemljišč v kmetijske namene v najemne pogodbe vključujete določilo o obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) , kot izhaja iz 49. člena uredbe o stvarnem premoženju države in sam. lokalnih skupnosti.

Občina bi za določen čas oddala v najem za kmetijske namene (košnja trave,…) zemljišče v površini 7282 m2, ki leži na območju stavbnih zemljišč. V primeru, da najemniku za površino zemljišča še zaračuna NUSZ, bi seveda ta dosegel veliko vrednost, za najemnika pa bi to predstavljalo enormne stroške, ki bi ga seveda odvrnile od najema.

Odgovor občine si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice za posredovanje vprašanja glede postopka pridobivanja soglasja občinskega sveta. 

Občina naproša za kratek opis, kako občine izvajate postopek pridobivanja soglasja nadzornega organa občin (občinski svet) k spremembam pogodbe skladno s sedmim odstavkom 29. člena ZJN-2-UPB5?

Odgovora občin članic si lahko preberete tukaj.

Na sekretariat Skupnosti občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede uvedbe postopka za razlastitev. 

Zaradi večje varnosti za pešce želi občina ob lokalni cesti zgraditi pločnik. Eden od lastnikov pa občini ne želi prodati zemljišča, zato razmišlja občina o uvedbi postopka za razlastitev. Razpolagajo s projektom za izvedbo, izvedena pa je tudi že parcelacija potrebnega zemljišča za pločnik.

Na podlagi (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/10) bi občinski svet ugotovil javno korist, nato pa bi vložili zahtevo za razlastitev na Upravno enoto po postopku, določenem v Zakonu o urejanju prostora (ZUrep–1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03).

Občino je v tem zvezi zanimalo ali ima katera občina že izkušnje s postopkom ugotavljanja javnega interesa po 12. členu Zakona o cestah - kaj naj vsebuje sklep občinskega sveta, da ni kasneje težav v postopku razlastitve pred upravno enoto ter kako dolgo je postopek razlastitve nato trajal?

Odgovor občine članice lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede postopka čiščenja gozdov. 

V letošnjem letu je snegolom povzročil veliko škode po gozdovih na območju občine. Občina ima v lasti kar nekaj gozdnih površin, ki jih je potrebno počistiti.

Občino zanima ali se pospravljanje gozda smatra kot prodaja občinskega premičnega premoženja in mora biti vključena v letni program ali ne. Ali je potrebno izvesti zbiranje ponudb, ali se lahko sklene neposredna pogodba. V zvezi s tem občina naproša občine članice za posredovanje izkušenj, da bi pravilno izvedla postopek čiščenja gozdov.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Občine članice SOS smo vljudno naprosili k podaji odgovorov na povpraševanje, ki ga je prejela Skupnost občin Slovenije s strani občine glede izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.

In sicer, rok za podajo vloge je namreč skladno z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. list RS, št. 118/05) vsaj 30 dni pred pričetkom prireditve. V praksi pa je ta rok težko izpolniti. Občino glede na navedeno zanima kako so občine to uredile v svojih splošnih aktih? Nadalje, kako občine izvajajo nadzor nad izvajanjem ukrepov zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Občina članica je na sekretariat Skupnosti občin Slovenije posredovala prošnjo po posredovanju vprašanja občinam članicam SOS glede odškodninske sheme zaradi škode nastale zaradi izgradnje javne infrastrukture. 

Prosili smo za informacije glede naslednje zadeve:

Občina se ob izgradnji javne infrastrukture srečuje s pritožbami in zahtevki poslovnih subjektov zaradi škode, ki jim nastaja, ker njihovi lokali niso dostopni oziroma so težje dostopni. Občina želi zadevo urediti enotno, da se ne bi pogajali z vsakim in vsepovsod. V te namene bi pripravila nekakšno shemo kot način izračuna odškodnine. Ta sredstva bi potem lahko predvidela pri posamezni investiciji, pogoji bi bili vnaprej znani in do vseh enaki.

Občino je zanimalo ali ima katera izmed občin to področje na kakršen koli način že urejeno?

Odgovore sodelujočih občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije se je na občine obrnila s prošnjo po posredovanju informacij na področju tujerodnih invazivnih vrst. 

In sicer ali opravljajo kakšne aktivnosti na področju tujerodnih invazivnih vrst (ITV) ali pa jih imajo v načrtu in kaj počnejo: odstranjevanje, osveščevalne akcije s predavanji ali kaj podobnega? Koliko denarja namenijo takim akcijah, v kolikor jih imajo?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije vam v nadaljevanju posreduje povpraševanje glede dodelitev sredstev novim društvom, ki smo ga prejeli s strani občine članice SOS. 

Občino zanima kako dodeliti sredstva novim društvom, ki so ustanovljena po izteku razpisa v določenem letu, ko so sredstva že porabljena – ali mate tudi o dodelitvi teh sredstev pravilnik (torej kako se izogniti dodeljevanju denarja po poljubni presoji župana ali koga drugega preko donacij). In koliko po navadi prejme društvo, v kolikor gre za donacijo?

Ali ima katera občina pravilnik, ki bi določal koliko od vsote, ki jo ima občina – župan na voljo (za donacije), se dodeli nekemu novemu društvu in dejavnosti?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede postopka omejitve dedovanja pri pokojnih občanih. 

Občino zanima na kakšen način občine članice vodijo postopek omejitve dedovanja pri pokojnih občanih, katerim so doplačevale institucionalno varstvo in niso imeli nepremičnega premoženja(posledično nimajo zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v Zemljiški knjigi) od obvestila o smrti naprej. Omenjeni občani imajo lahko določeno premoženje  (delnice, prihranke na TRR-ju, zadnjo pokojnino na ZPIZ-u), do katerih je upravičena občina.

Ste vabljeni na zapuščinsko obravnavo na podlagi smrtovnice?

Občina ima primere občanov, ki so v domu tudi desetletje. Ali izračunavate višino omejitve dedovanja za vsa leta, kljub temu, da je zapustil malo premoženja, saj se v naprej ne ve koliko ga je zapustil?

Ali imate prakso, da sodišče v postopku preveri koliko sredstev je na TRR in na ZPIZ-u ter vam predstavi višino premoženja ali občine samostojno preverjate kje vse ima še premoženje (delnice, več trr-jev), saj je občina imela primere, da zapuščinska razprava ni bila sklicana, ker pokojni ni imel premoženja, hkrati pa je imela informacijo za sredstva na TRR in ZPIZ-u?

Postopek dotične občine:

Ko občino obvestijo o smrti občana v domu, pridobi le ta mrliški list ter ga posreduje na banko, ki blokira račun.

Na upravno enoto posreduje podatke za sestavo smrtovnice v kateri navede, da bo podala predlog za omejitev dedovanja.

Na sodišče poda predlog za omejitev dedovanja z izračunom o višini sredstev namenjenih pokojnemu občanu.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije se je na občine članice obrnila s vprašanjem, katerega nam je posredovala občin članica. Zanimalo jo je ravnanje občin v primeru 24. člena Stanovanjskega zakona.

24. člen Stanovanjskega zakona določa subsidiarno odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov najemnikov stanovanj. V vezi tega člena je 18.6.2009 tedanje Ministrstvo za okolje in prostor podalo pojasnilo kdaj nastane obveznost (subsidiarna odgovornost) lastnika, če najemnik ne poravna obratovalnih stroškov. Ministrstvo v dopisu pojasnjuje, da obveznost lastnika nastane šele po končanih pravnih in sodnih poteh, vključno z izvršilnim postopkom, ko dobavitelj tudi po teh poteh ni dobil plačane terjatve, bo lahko od lastnika stanovanja zahteval da to terjatev poravna namesto najemnika v smislu subsidiarne odgovornosti.

Upravniki večstanovanjskih stavb vršijo pritisk na lastnika neprofitnih stanovanj (občino), da bi lastnik poravnal obratovalne stroške neplačnika pred zaključenimi izvršilnimi postopki. Zanima nas, kako občine ravnate v teh primerih. Ali upoštevate navodilo ministrstva iz leta 2009, ali ravnate kako drugače?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice. Vljudno smo naprosili občine članice, da so posredovale informacije.

Občino je zanimalo ali ima katera izmed občin sprejet (vzorec) Pravilnik o koriščenju reprezentance? Občini bi bilo v veliko pomoč pri izdelavi svojega navodila.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Dodatni odgovor občine Maribor- Navodilo o stroških reprezentance

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede obračunavanja kilometrine. 

Občino članico SOS zanima, kako obračunavate kilometrino županom, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Na primer: župan se udeleži slovesne podelitve v sosednji občini ali otvoritve za kraj ali regijo pomembnega objekta, gre na svet zavoda ali svet regije, se udeleži sej svetov in odborov svoje občine.

Ali v teh primerih obračunavate kilometrino?

V kakšni višini obračunavate kilometrino?

Ali jo obračunavate skupaj z mesečnim nadomestilom, ki ga župan prejme in torej ustrezno obdavčite?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede protokolarnih postopkov. 

Občino zanima, ali ima katera izmed občin članic s pravili oziroma navodili urejene protokolarne postopke ob upokojitvi delavcev (sprejem pri nadrejenih, darila ob slovesu) ali ob smrti zaposlenih, bivših zaposlenih, častnih meščanih (pošiljanje sožalja, obešanje žalne zastave, objava osmrtnice) in kako?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Dodatno si lahko preberete tukaj odgovor občine Krško.

Občina članica se je obrnila na Skupnost občin Slovenije s prošnjo po posredovanju vprašanja občinam. Vljudno vas naprošamo, da nam posredujete odgovore na naslednja vprašanja:

Kot navaja občina, naj bi imeli centri za socialno delo od oktobra 2012 dalje navodilo, da ni več pomembno, kje ima otrok stalno prebivališče, saj lahko subvencijo za otroka uveljavlja katerikoli od staršev. Prihaja do situacij, ko subvencijo za znižanje plačila vrtca uveljavlja starš v občini, ki ni tudi občina, v kateri živi otrok z drugim staršem. Obveznost plačila razlike do polne cene vrtca tako zavezuje občino, ki povprečnine za otroka ne dobi, saj je otrok občan druge občine.

Občino članico zanima, kako se druge občine soočate z nastalo problematiko, ali torej plačujete razliko do polne cene vrtcev?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Mnenje MIZKŠ si lahko preberete tukaj.

Na sekretariat Skupnosti občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede zaračunavanja priprav pogodb, soglasij. Naprosili smo občine, da nam posredujejo navedene podatke.

Nekatere Občine imate urejen sistem obračunavanja priprave pogodb o priznanju lastninske pravice, uskladitvenih pogodb, izdajo soglasij, itd. Ker se občina tudi sama sooča s pripravo velikega števila pogodb in soglasij, naproša za posredovanje informacij, kakšen sistem obračunavanja priprave navedenih dokumentov imate druge občine članice.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli prošnjo občine članice po posredovanju informacij glede dodelitev sredstev v kmetijstvu.

Občinski svet je na pobudo svetnika sprejel amandma proračuna 2013 s katerim se sredstva namenijo Veterinarski postaji v občini, in sicer za svetovanje oziroma opravljeno neko storitev kmetom na področju občine. Prejemnik sredstev bi bila Veterinarska postaja za brezplačno opravljeno storitev na področju zdravstvenega varstva živali, koristniki pa kmetje v občini. Občino zanima na kakšen način bi pomoč dodelili in kaj bi bili upravičeni stroški oziroma storitev.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica s prošnjo po pomoči pri iskanju podatkov. Naprosili smo občine članice, da nam posredujejo podatke glede aktov za izvedbo postopka podelitev koncesij v zdravstvu.

Občino je konkretno zanimalo ali imajo občine sprejet akt za izvedbo postopka podelitev koncesij za opravljanje dejavnosti javne zdravstvene službe na primarni ravni (Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na območju občine)?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Čistopis akta občine Brežice si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede financiranja varstva za otroke, ki morajo čakati na organiziran prevoz. 

Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo skladno s 56. členom Zakona o osnovni šoli. Na podlagi zgornje navedbe šola od občine zahteva povračilo stroškov za zagotovitev varstva vozačev, ki ga opravljajo učitelji in teh ur jim ministrstvo ne plača.

Občino zanima na kakšen način imajo to urejeno občine s šolami. Ali jim plačujejo urne postavke in višina le te ali je to določen nek pavšalni znesek?

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj.

Dopis MIZKŠ, ki ga je prejela občina, glede financiranja varstva vozačev najdete tukaj. 

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli povpraševanje občine članice glede stroškov nastalih državi oziroma samoupravni lokalni skupnosti v zvezi s postopkom razpolaganja s stvarnim premoženjem. 

Občino zanima, kako ostale občine tolmačite 2. odstavek 28. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011, 42/2012), ki pravi: »Vse stroške, ki nastanejo državi oz. samoupravni lokalni skupnosti v zvezi s postopkom razpolaganja s tvarnim premoženjem, nosi upravljavec stvarnega premoženja.«. Ali dejansko nobenih stroškov postopka ne nosi stranka (npr. parcelacija, cenitev)? Kaj pa če stroški postopka presegajo vrednost zemljišča?

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli povpraševanje občine članice glede doplačevanja institucionalnega varstva upravičencem.

Občino zanima ali občine na podlagi odločb CSD doplačujejo institucionalno varstvo upravičencem, kljub njihovim prihrankom na TRR?

Občina se srečuje s težavo, ko je iz obrazloženih odločb o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva CSD razvidno, da imajo osebe, ki jim občina doplačuje domove prihranke. Prihranki so v nekaterih primerih tudi zelo visoki, občina pa vsako leto namenja več in več sredstev za oskrbnine v domovih.

Odgovore občin članic in komisije za socialo in zdravstvo si lahko preberete tukaj.

Občina članica se je obrnila na sekretariat Skupnosti občin Slovenije s prošnjo po posredovanju vprašanja občinam. zaprosili smo občine, da nam posredujejo informacije glede sredstev namenjenih za oglaševanje in informiranja v medijih.

Občina je v letošnjem proračunu odprla postavko, pri kateri piše, da so sredstva namenjena za oglaševanje in informiranje v medijih. Postavki sta dve, ena za radijsko informiranje in oglaševanje in druga za televizijsko informiranje in oglaševanje. Občino zanima, kako sredstva za tovrstno dejavnost razdelijo po drugih občinah. Je to razpis ali se poslužujejo kakšnih drugih možnosti?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede olajšav v vrtcih. Občine smo vljudno naprosili, da nam posredujejo odgovore.

Občino zanima, kakšne olajšave dajejo druge občine staršem, ki imajo otroke vpisane v vrtce. Predvsem jo zanima odsotnosti otrok zaradi bolezni, kako so te olajšave opredeljene v vaših aktih, oziroma za kakšno obdobje odsotnosti otroka upoštevate olajšave in kolikšna je višina le teh. Kako rešujete primere večkratnih zaporednih odsotnosti zaradi bolezni otrok, z vmesnimi nekajdnevnimi prekinitvami oz. prisotnosti v vrtcu, kajti takšnih primerov je sedaj v zimskih mesecih kar precej.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Tukaj najdete še dodatna pojasnila občine

Domžale:Cena programa vrtca, dodatno znižanje, sklep o spremembi sklepa, sklep o uvedbi rezervacij; 

Medvode: sklep; 

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine po posredovanju odgovorov občin članic glede upravljanja športnih objektov. 

Zadeva je sledeča:

»Občina je 100 % lastnica gospodarske družbe (d.o.o.), ki poleg storitev za občino opravlja tudi nekaj tržne dejavnosti. V preteklosti je ta gospodarska družba tudi upravljala s športnimi objekti v lasti občine.

Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) določa, da je upravljavec premoženja lahko državni organ, uprava samoupravne lokalne skupnosti ali oseba javnega prava, pristojna za ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti ter nadalje, da so osebe javnega prava država, samoupravne lokalne skupnosti, javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad in javno podjetje. ZSPDSLS torej ne daje pravne podlage za to, da bi bila »navadna« gospodarska družba, četudi je občina njen 100% lastnik, lahko upravljalec športnih objektov v lasti  občine.

Občina javnega zavoda za šport nima, upravljanje športnih objektov preko d.o.o., ki je v 100% lasti občine, pa se je v preteklosti zelo obneslo. Občino zato zanima, ali ima katera občina enako ali podobno situacijo in kako ima to urejeno, ter seveda, katera je tista pravna podlaga, na podlagi katere bi občina lahko podelila upravljanje športnih objektov v lasti občine d.o.o.- ju, ki je v 100 % lasti občine.«

 Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj.

Pojasnilo Združenja športnih centrov Slovenije

Prejeli smo vprašanje občine članice Skupnosti občin Slovenije glede obdaritve ob rojstvu otroka. 

Občino konkretno zanima, koliko sredstev namenjajo občine za obdaritev ob rojstvu otroka, torej za enkratno denarno pomoč za novorojence. Občina trenutno namenja za to obliko pomoči 100 EUR.

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede opremljanja naselij s komunalno infrastrukturo v aglomeracijah. 

Operativni  program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa območja poselitve, za katera je potrebno v predpisanih rokih obvezno zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode (osnovni program). Določa pa tudi območja poselitve, kjer je potrebno zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne vode (dodatni programi).

Zanima nas sledeče:

Kako rešujete primere, ko na območjih, kjer je potrebno obvezno zagotoviti odvajanje in čiščenje (osnovni program), del območja pa zaradi razpršenosti iz ekonomskega vidika ni racionalno opremljati z javno kanalizacijo? Ali lastnikom objektov na tem delu območja financirate male komunalne čistilne naprave? Ali jih financirate v celoti?

Kako rešujete območja iz dodatnega programa, kjer je potrebno zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje? Ali v primeru, če investicija v javno infrastrukturo ni ekonomsko upravičena, opremite naselje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami? Ali jih financirate v celoti?

Veliko občin lastnikom stavb sofinancira nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav na območjih izven aglomeracij. Nas pa torej zanima, kako rešujete opremljenost v aglomeracijah iz obveznega programa in kako v aglomeracijah iz dodatnih programov, kjer je izgradnja javne kanalizacije in čistilne naprave ekonomsko neupravičena.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Dodatni odgovor občine članice najdete tukaj.

Občina članica se je obrnila s vprašanjem glede zaračunavanja komunalnih prispevkov na Skupnost občin Slovenije.

Občino v tej zvezi zanima na kateri podlagi občine zaračunavajo komunalni prispevek v primerih, ko gre za širitev stavbnih zemljišč po 29. Členu ZPNačrt? Verjetno te širitve niso zajete v programe opremljanja, še manj pa v obračunska območja?

Odgovore si lahko preberete tukaj.

V sekretariat Skupnosti občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede organizacije dogodka športnih priznanj.

Občino članico zanima praksa v občinah pri organizaciji prireditev za podelitev športnih priznanj. Ali organizacijo prepustite zavodu (če ga imate oz. Športni zvezi) in kakšno vlogo ima pri organizacijo občina. Ali samo financirate podelitev letnih športnih priznanj ali je vključena tudi v protokolarni del izvedbe podelitve priznanj. Ali prepustite celitno organizacijo in izvedbo dogodka zavodu oz. športni zvezi?

Odgovore občin si lahko preberete na tej povezavi. 

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede kritja stroškov eko otokov. 

Odlok, ki v občini ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, določa, da zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov z ekoloških otokov predstavlja vsebino javne službe, izvajalec javne službe pa je dolžan ekološke otoke tudi vzdrževati in čistiti. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na eko otokih se izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.

Vprašanje, ki se zastavlja občini je, kako naj se krijejo stroški, ki nastajajo z eko otoki: ali naj se financirajo iz cene storitve (in torej to plačajo uporabniki) ali pa naj se ti stroški krijejo posebej iz proračuna občine. Občino zanima, kako imajo to urejeno druge občine.

Odgovore občin članic SOS si lahko preberete tukaj.

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica, katero je v letu 2012 doletela naravna nesreča. Vljudno smo prosili občine, ki so bile oziroma so v podobni situaciji oziroma imajo izkušnje, da posredujejo informacije na v nadaljevanju zastavljeno vprašanje.

V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, se v primerih, ko je občina v letu nastanka naravne nesreče porabila za odpravo posledic nesreče na svojih stvareh svojih proračunskih sredstev več, kot je njena proračunska rezerva v tem letu, razlika me uporabljenimi proračunskimi sredstvi občine in njeno proračunsko rezervo v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu naravne nesreče upošteva pri njenih obveznostih financiranja odprave posledic za nesrečo za leto, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.

Če višina teh proračunskih sredstev občine presega obveznostih občine po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, se ji presežna sredstva vrne v njen proračun. Občina lahko tako vloži predlog za dodelitev teh sredstev.

Občino zanima ali je že katera občina (ki je bila poplavljena v letu 2012 ali tudi prej) zaprosila za ta sredstva, na kakšen način (vloga, dokumentacija) in v kakšnem času je to storila (od naravne nesreče)?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

V sekretariat Skupnosti občin Slovenije smo prejeli vprašanje občine članice glede uveljavljanja garancije. Občine smo vljudno prosili, da nam posredujejo informacije.

Občino zanimajo izkušnje občin z uveljavljanjem garancije v garancijski dobi pri gradbenih delih, s strani občine kot naročnika?

Občini bi vsakršna informacija pri uveljavljanju garancije bila zelo v korist.

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice, ki se nanaša na pripravo protokola.

Občina bi želela pripraviti protokol in bi za to potrebovala vzorec izdelanega oziroma za izdelavo protokola občine. In sicer, vzorec splošnega protokola glede urejenosti poslovnih in delovnih prostorov, poslovnih sestankov, protokolarnih obiskov na občini, potek protokolarnega dogodka in podobno. Za pomoč smo zaprosili občine članice SOS.

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Kot dodatno želimo sporočiti, da zaradi velikega zanimanja in pomanjkanju informacij na področju priprave protokola, bo SOS v prihodnosti organizirala delovni posvet na zadano tematiko. Ko bo termin znan, bomo obvestili občine.

Na Skupnost občin Slovenije smo prejeli prošnjo občine članice po posredovanju podatkov občin glede izdaje soglasja občin k višji oprostitvi plačila socialnovarstvenih storitev. 

Občina je s strani Centra za socialno delo prejela zaprosilo za soglasje k višji oprostitvi plačila socialnovarstvene storitve. Do tega je prišlo, zaradi uveljavitve ZUPJS in ZSVarPre in se je tako varovancu bistveno znižal mesečni dohodek, saj ni več upravičen do varstvenega dodatka. Posledično, bi morali zavezanci za doplačilo institucionalnega varstva prispevati več. Zavezanci so do sedaj bili njegovi otroci. Eden izmed njih poskuša dokazati, da ni sposoben plačati več, ker imata z ženo kredite ter leasing. Zato se je Center za socialno delo obrnil na občino s vprašanjem ali da soglasje k višji oprostitvi, to posledično pomeni,  da bi občina morala doplačevati storitev.

Zanimalo nas je ali občine izdajate soglasja k višji oprostitvi plačila institucionalnega varstva?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica s prošnjo po posredovanju podatkov občin glede višine in načinu razdelitev sredstev za društva v občinah.

Občina konkretno sprašuje, koliko sredstev (EUR/letno) in na kakšen način druge občine delijo sredstva za društva in organizacije (za športna društva, za kulturna društva, za neprofitne organizacije in društva, za humanitarne organizacije in društva, za društva oziroma organizacije, ki se ukvarjajo s programi za mlade). Ali imate občine za vsako od navedenih področij svoj razpis in ali obstajajo pravilniki za razdelitev sredstev.

Odgovore občin v obliki tabel si lahko preberete tukaj.

V sekretariatu SOS smo prejeli prošnjo za povpraševanje pri občinah članicah na področju kmetijstva.

Občina se že nekaj let spopada  z reševanjem raztrosa gnojevke iz bližnje bio-plinarne in prašičje farme.  Oboji (tako  bio-plinarna in lastnik farme) v zakonsko dovoljenem terminu opravljajo razvoz in raztros gnojevke po kmetijskih površinah. Predvsem moteč pa je raztros gnojevke po površinah v neposredni bližini stanovanjskih stavb in drugih naselij. Kmetijska zakonodaja dovoljuje raztros gnojevke na kmetijskih površinah v določenih terminih, kar kmetje tudi upoštevajo. Ne ureja pa  raztrosa v povezavi s smradom predvsem v bližini stanovanjskih stavb, kar zna biti za prebivalce zelo moteče, vpliva pa tudi na njihovo počutje in zdravstveno stanje.

Občino članico zanima, ali se s podobnimi težavami srečujete še v kateri drugi občini in ali je možno omejiti oz. natančneje določiti uporabo gnojevke v bližini stanovanjskih stavb s posebnim občinskim odlokom.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede snemanja sej. Vljudno smo prosili občine, da nam posredujejo informacije.

Svetniki občine so izrazili željo po snemanju sej občinskih svetov. Sedaj občino v zvezi s tem zanima ali morda katera izmed občin že snema seje, na kakšen način to objavlja ter koga je za to pooblastila. Mišljena so vizualna snemanja z možnostjo objave preko TV ali interneta.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica s vprašanjem glede plačila prevoza. 

In sicer: na občino se je obrnila gospa, ki ima stalno prebivališče v dotični občini, začasno pa v drugi občini. Njena otroka pa še vedno obiskujeta šolo v občini, kjer imata stalno prebivališče. Gospa se je na občino (kjer ima stalno prebivališče) obrnila s prošnjo po sofinanciranju prevoza.

Občino zanima kako ravnajo druge občine članice SOS v takšnih primerih?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Dodatno si lahko preberete Pojasnilo Ministrstva za šolstvo in šport iz leta 2003

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice, katera ima težave oz. dileme pri oblikovanju lokalne zakonodaje.

In sicer, občina je v postopku sprejemanja odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. V odloku so med drugim zapisali, da za objekte, ki so namenjeni opravljanju dejavnosti, ki bodo bistveno povečale število delovnih mest v občini, lahko župan občinskemu svetu predlaga dodatno olajšavo glede plačila komunalnega prispevka z obrazložitvijo merljivih učinkov investicije za gospodarski razvoj in proračun. Občina naj bi z investitorjem sklenila posebno pogodbo o znižanju plačila komunalnega prispevka. Nadalje je zapisano, da občinska uprava v šestih mesecih po uveljavitvi odloka pripravi pravilnik o podrobnejših kriterijih in merilih za olajšave plačila komunalnega prispevka.

Zato občino zanima ali ima kakšna občina članica SOS tovrstne izkušnje? Ali ima katera izmed občin poseben pravilnik? Ali ima kakšna občina članica osnutek pogodbe glede zmanjšanja komunalnega prispevka?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Skupnost občine Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede predčasnih plačil. Prosili smo vas za posredovanje informacij.

Vprašanje je slednje: ali občine pri plačevanju svojih obveznosti uporabljajo predčasna plačila z diskontom in kakšen je ta diskont?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj. 

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica, ki jo je zanimalo ali imajo v drugih občinah urejeno infrastrukturo tako, da ima postavljene prometne znake z omejeno vožnjo tovornjakov  glede na višino tonaže obremenitve ceste in ne na osno obremenitev. Odgovore občin članic lahko preberete s klikom tukaj.

Na Skupnosto občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki jo je zanimalo, ali so občinski redarji prisotni na demonstracijah. 

Glede na dejstvo, da občinski redarji niso ustrezno usposobljeni, kot tudi nimajo primerne opreme v nobeni občini občinski redarji niso v bližini demonstracij. Občinski redarji pa sodelujejo s policijo pri pripravi na demostracije (obvestijo občane, da umaknejo vozila, skrbijo za intervencijske poti, pregledajo prostor in umaknejo nevarne predmete...)

Odgovore občin si lahko pogledate tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica s prošnjo po posredovanju podatkov o stroških in številu uporabnikov v letu 2012 za socialno varstveno storitev-pomoč družini na domu.

Občino zanima natančneje VIŠINA STROŠKOV-POMOČ NA DOMU brez javnega delavca (v EUR), POVPREČNO ŠT. UPORABNIKOV V LETU 2012 in STROŠEK NA UPORABNIKA (v EUR).

Posredovane odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice glede prenosa koncesije na družbo z omejeno odgovornostjo. Zanimalo jo je kako ukrepajo v takem primeru druge občine članice SOS.

In sicer, občina članica SOS je prejela prošnjo splošne zdravnice, ki bi želela, da se njeno koncesijo, ki ji je bila podeljena za nedoločen čas, prenese na d.o.o. V celoti bi želela prevzeti vse pravice in obveznosti, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice, katera pripravlja nove pravilnike o sofinanciranju programov in projektov društev in organizacij.

Zanima jih, na kak način občine članice sofinancirajo humanitarne in socialne programe in projekte društev in organizacij (predvsem programe Varne hiše, Materinskega doma, Kriznega centra, Varuha bolnikovih pravic, ipd.-z neposrednimi pogodbami, z razpisom,…).

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela dopis glede obsega storitev in občinskih stroškov v primeru t.i. socialnih pokopov, kjer je zaprošeno za posredovanje podatkov.

V skladu z veljavno zakonodajo so občine zavezane za plačilo pogrebnih stroškov v primeru t.i. socialnih pokopov (pokop pokojnikov, ki nimajo svojcev ali pa v primerih, ko svojci pokojnikov niso sposobni kriti pogrebnih stroškov). Ugotovljeno je, da občine različno krijejo tovrstne storitve, upoštevaje krajevni način pokopa. Vsled temu imajo občine različno določen obseg in znesek plačil pogrebnih storitev socialnih pokopov.

Na osnovi navedenega smo občine članice SOS prosili za podatke o urejenosti tovrstne problematike v občinah, predvsem pa:

- Kakšen je obseg pogrebnih storitev, ki je v primeru socialnega pokopa pokrit iz občinskih stroškov ter, ali je določeno kaj so v tem primeru pogrebnih stroški?

- V kolikšni višini občine krijejo stroške pogreba?

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Občina članica Skupnosti občin Slovenije nas je zaprosila za pomoč glede sistematizacije delovnih mest v vrtcu in kako imate le-to urejeno v drugih občinah.

Konkretno jih zanima kako imate urejeno sistematizacijo delovnega mesta za kuharja, ki se lahko mesečno spreminja, odvisno pač od zdravniških potrdil za diete otrok?

V 11. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih je opredeljeno, da se dodatni stroški, povezani s pripravo dietne prehrane, ne opredelijo v okviru cene programa vrtca, temveč je to dodaten strošek, ki ga v celoti krije lokalna skupnost. Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje predšolske vzgoje v 23. členu opredeljuje, da za pripravo dietnih obrokov za otroke z zdravstvenim mnenjem se doda za vsak obrok od ene četrtine do treh četrtin časa, določenega v tabeli, odvisno od vrste in zahtevnosti priprave dietne prehrane.

Ali občine za vsako spremembo diete predlagate dopolnitev sistematizacije na OS ali imate v sklepu kako opredeljeno, da lahko za ta namen poda soglasje župan?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Občina članica se je na Skupnost občin Slovenije obrnila s vprašanjem glede uporabe aplikacije za samodejno izdelavo lokacijskih informacij in potrdil za namensko rabo zemljišč.

Zanima jo ali katera izmed občin, ki so do sedaj sprejele novi OPN uporablja aplikacijo za samodejno izdelavo lokacijskih informacij in potrdil za namensko rabo zemljišč. V kolikor uporabljajo, jo zanima informacija kateri program uporabljajo občine in kakšne so izkušnje pri takšnem načinu izdelave lokacijskih informacij in potrdil.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Primer lok. informacije je tukaj.  

Na Skupnost občin Slovenije se je s vprašanjem glede višine zneska kilometrine obrnila občina članica. 

Zanima jo, katero višino kilometrine upoštevajo občine za obračunavanje prevoza učencev v šolo in domov – za otroke s posebnimi potrebami in prvošolčke, ki nimajo spremstva oz. organiziranega prevoza. Prosimo Vas za posredovanje informacij.

Občino konkretno zanima glede na toliko različnih razlag glede višine zneska kilometrine, kateri znesek uporabljajo druge občine – ali znižano kilometrino, ali tisto, ki ni obdavčena ali…?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Občina članica se je na Skupnost občin Slovenije obrnila s vprašanjem glede upravljanja telovadnice v popoldanskem času oz. v času, ko šola ne obratuje.

V popoldanskem času telovadnico uporabljajo društva in klubi občine. Najem telovadnice ni brezplačen. Občino zanima, kako imajo urejeno vzdrževanje reda v telovadnici in na igrišču v popoldanskem in večernem času, urejeno druge občine. Kdo upravlja s telovadnico in kdo nadzira uporabo, ko šola ne obratuje?

Odgovore občin članic si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica s prošnjo po posredovanju podatkov v primeru pritožbe v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.

In sicer: stranka je v letu 1996 zaprosila za spremembo prostorskega plana, čemur je bilo ugodeno v letu 1998. V letu 1997 je  stranka zaprosila za dovoljenje položitve vodovodnega in elektro priključka na svojo parcelo. Leta 1997 je pridobil  soglasje za položitev vodovodnega in elektro priključka, preko občinske parcela na svojo parcelo. Stranka je pritožbi priložila soglasje cestnega priključka na lokalno cesto iz katerega izhaja, da ne nadomešča gradbenega dovoljenja in da soglasje velja 6 mesecev.

Stranka je stanovanjsko stavbo zgradila v letu 1998 brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Vse do leta 2011  zanj ni plačevala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nekaterih komunalnih storitev. Stanovanjska stavba prav tako ni bila vrisana.

V letu 2012 je pristojni inšpektor izdal sklep na podlagi katerega mora stranka pridobiti gradbeno dovoljenje.

V skladu z veljavno zakonodajo je tako stranka plačala uzurpacijo in degradacijo prostora in si pridobila  projektno dokumentaciji za Legalizacijo stanovanjske hiše  - novogradnja.

Občina je stranki obračunala pripadajoči komunalni prispevek od legalizacije stanovanjske hiše. Zoper to odločbo se je stranka pritožila in v pritožbi navaja, da je bila zgradba zgrajena v letu 1998, ko se komunalni prispevek ni odmerjal, da je stanovanjska stavba priključena na cesto in vodovod in da na podlagi 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ni potrebno plačati komunalnega prispevka, saj se stavba ne priključuje na novo komunalno opremo oz. ne povečuje neto tlorisne površine objekta niti ne spreminja njegove namembnosti. Nadalje stranka navaja, da v občinskem odloku nimamo posebej navedene odmere za zgradbe, ki se legalizirajo.

Zanimala jih je praksa reševanja takšnih primerov in prosijo za izkušnje občin.

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je s vprašanjem glede organiziranosti krajevnih skupnosti in mestnih četrti v slovenskih občinah obrnila občina članica.

Občino zanima, koliko slovenskih občin ima krajevne skupnosti in mestne četrti organizirane kot samostojne pravne subjekte in kakšna je organiziranost KS in MČ, ki nimajo pravne subjektivitete, kakšni so njihovi organi, pristojnosti?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Občina članica se je na Skupnost občin Slovenije obrnila s vprašanjem in nas prosila za pomoč pri posredovanju informacij drugih občin.

Občina ima v lasti nepremičnine, ki jih uporabljajo društva za svoje namene. Društva nepremičnine dejansko vzdržujejo (manjši popravki, košnja trave, prostovoljno delo). Občina pa plačuje vse obratovalne in investicijske stroške. Odnosov nimajo pravno urejenih, nimajo sklenjene nobene pogodbe. Ker bi želeli le to nekako urediti v okviru zakona, jih zanima kako imate občine to urejeno?

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanje občine članice, ki se nanaša na Pravilnik za upravljanje in uporabo ŠRC. Zaprosili smo občine čalnice, da nam posredujejo informacije.

Občina članica pripravlja Pravilnik za upravljanje in uporabo športno – rekreacijskega centra, katerega del je tudi cenik za uporabnino igrišč. V zvezi s tem je Občino zanimalo ali imajo občine mogoče kakšen primer, na kakšen način se lahko v celoti oprosti plačilo uporabnine nogometnega društva, ki ima sedež v občini? Ali je to zakonsko dovoljeno? 

Odgovore si lahko preberete tukaj.

Občina članica se je na Skupnost občin Slovenije obrnila s prošnjo po posredovanju podatkov.

Občino zanima kako sta civilna zaščita in požarna varnost organizirani po posameznih občinah v Sloveniji. Ali so gasilci, strokovni delavci za civilno zaščito zaposleni v občinskih upravah ali so zaposleni v državnih zavodih ali morda v zvezah društev?

Odgovore občin najdete tukaj.

Občina članica se je na Skupnost občin Slovenije obrnila z vprašanjem glede daril ob porokah. 

Občino zanima kako imate druge občine organizirano obdarovanje ob sklenitvi zakonske zveze? Ali mladoporočencema podarite še kakšno simbolično darilo in kakšno?

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica z vprašanjem glede slabo vzdrževanih objektov.

Pred leti (konec 2007) je bil v okviru dopolnitev Zakona o graditvi objektov sprejet tudi 6. člen, ki predvideva tudi možnost sprejema odloka, s katerim bi občina določila območja oziroma objekte, za katere je zaradi slabega stanja potrebno izvesti vzdrževalna dela.

Občino zanima ali je katera od občin sprejela odlok, s katerim bi občina določila območja oziroma objekte, za katere je zaradi slabega stanja potrebno izvesti vzdrževalna dela  (6. člen Zakona o graditvi objektov)? Oziroma ali je katera od občin sprejela soroden predpis, s katerim naj bi se zagotovila ureditev slabo vzdrževanih objektov?

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Občina članica se je na sekretariat obrnila s vprašanjem, kako se občine soočajo s težavami, opisanimi v nadaljevanju.

Za potrebe vrednotenja nepremičnin smo Občine na GURS posredovale podatke o namenski rabi zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov. Eden od problemov, ki se je ob tem pojavil so ceste. Le-te trenutno še nimajo posebne namenske rabe (zlasti so problematične dovozne poti do nekaj objektov, ki so v privatni lasti) in so uvrščene v najbližjo namensko rabo, torej tudi »stavbna zemljišče za gradnjo«, kar seveda pomeni višjo vrednost nepremičnine. V kolikor so ceste odmerjene, bi jih sicer lahko izločali »ročno«, kar pa seveda podaljša in predvsem podraži postopek. Zanima jo, kako so Občine pristopile k reševanju tega problema?

Odgovore občin preberete tukaj.

Občina članica se je obrnila na SOS z vprašanjem za posredovanje informacij.

Prosijo za pomoč pri iskanju kontaktov za izvajanje službe občinskega urbanista in zunanjega sodelavca za vodenje evidence NUSZ. In sicer, če bi lahko občine posredovale podatke o njihovih zunanjih izvajalcih za območje Ljubljane in okolice.

Odgovore občin si lahko preberete tukaj.

Občine smo zaprosili za pomoč občini članici SOS, katero zanima kako dodeliti občinske štipendije za socialno ogrožene.

ZUPJS je za dodelitev državne štipendije poleg dohodka uvedel tudi upoštevanje premoženja družine.

Ali občine, ki podeljujete štipendije za socialno ogrožene, upoštevate tudi premoženje? Na kakšen način in kako preverjate podatke, glede na to, da občine nimamo dostopa do vseh evidenc, kot jih imajo CSD (nepremičnine, plovila, stanje na računu, vrednostni papirji, prihranki idr. po ZUPJS)? (Ena od možnosti je, npr. da vlagatelji priložijo odločbo o otroškem dodatku, za tiste do 18 let, kaj pa tisti nad 18 let?)

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Občina članica se je na Skupnost občin Slovenije obrnila z vprašanjem glede odmere komunalnega prispevka.

V odloku o komunalnem prispevku je določeno, da je neto tlorisna površina objekta seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Zanima jih ali je na podlagi tega pri odmeri komunalnega prispevka primerno upoštevati tudi površine pomožnih objektov kot so npr. garaže ali nadstrešnice (ali se upoštevajo pri izračunu neto tlorisne površine, ki se uporablja pri izračunu)?

Bi bilo potrebno glede na prej navedeno s posebno določbo v veljavnem odloku navesti, da se pri izračunu neto tlorisnih površin upošteva zgolj površina osnovnega stanovanjskega objekta, ne pa tudi površine pomožnih objektov, pri čemer se pomožni objekti ne upoštevajo le v primeru, da so v okvirih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (ne pa npr. nadstrešnice s precej večjimi površinami)?

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica z vprašanjem glede organizacije TIC. Občino je zanimalo na kakšen način imajo članice SOS urejen razvoj turizma na ravni občin (skladno z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma). In sicer ali imajo občine to urejeno na ravni občine oz. TIC-a ali v kakšni drugi obliki. 

Odgovore na vprašanje najdete tukaj.

Občina članica je na podlagi smernic za načrtovanje občinskega prostorskega načrta, ki jih je podal ARSO, Urad za upravljanje z vodami, maja 2010 naročila izdelavo poplavne študije za območje celotne občine: »Hidrološko hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje OPN za področje občine«.

Poplavno študijo sta izdelali podjetji. Izdelava poplavne študije je trajala 11 mesecev in bila dokončana aprila 2011. Po izdelavi so poplavno študijo posredovali na ARSO v potrditev, le-ta pa v revizijo na Inštitut za vode RS. Revizija je bila dokončana junija 2012. V mnenju oz. opredelitvi do študije revizor podaja komentar in pripombe na hidrološko hidravlična izhodišča, na skladnost s Pravilnikom ter na skladnost z Uredbo. Iz zaključka mnenja sledi, da karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti v študiji niso izdelane v skladu s Pravilnikom in Uredbo. Študijo je potrebno dopolniti. Občini je znano, da je Inštitut za vode RS revidiral 64 poplavnih študij in na vsa podal negativna mnenja.

Občina članica se je na SOS obrnila s prošnjo posredovanja te informacije ostalim občinam. Želijo izvedeti, katere občine so tiste, ki se soočajo z istimi oz. podobnimi problemi, ali je teh občin res 64 ter kakšen pristop so zavzele k rešitvi problema.

Odgovore občin lahko najdete tukaj.

Občine smo v ponedeljek zaprosili za pomoč občini članici SOS, ki jo je zanimalo kakšne izkušnje imate glede sofinanciranje zasebnega šolstva v Sloveniji na primeru Waldorfske šole? So občine, katerih učenci obiskujejo Waldorfsko šolo, dolžne sofinancirati izvajanje programa Waldorfske šole skladno z določili 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, čeprav občina zagovarja stališče, da zagotovi sredstva za materialne stroške samo tistim šolam, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina?

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Skupnost občin Slovenije je prejela vprašanji občine članice o pripravi javnega razpisa za sofinanciranje Zavetišča za brezdomce v občini in o sofinanciranju Društva gluhih in naglušnih. Občine članice smo povprašali ali so že pripravili podobna razpisa. Prav tako smo jih povprašali za informacijo ali se javni razpis za sofinanciranje Zavetišča za brezdomce pripravi na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, ali na podlagi občinskega pravilnika ter ali vaša občina podeli sredstva na podlagi javnega razpisa in v kakšni višini.

Odgovore občin lahko najdete tukaj.

Občina članica se je na nas obrnila zaradi pomoči pri izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Zanima jih, kdo je zavezanec v primeru, ko se izvaja rušitev obstoječega objekta, novogradnja  pa se zgradi na drugi lokaciji, zraven objekta, ki se ruši (ali gre za novo priključitev na komunalno opremo, ali se povečuje neto tlorisna površina objekta).

Dodatno jih zanima, ali je investitor, ki izvaja rušitev obstoječega objekta in nato gradi nov objekt (rušitev in novogradnja), zavezanec zaradi nove priključitve na komunalno opremo ali pa je zavezanec zaradi tega, ker povečuje neto tlorisno površino objekta. Ali se objektu, ki se ruši, lahko spreminja neto tlorisna površina, ali pa gre za novo priključitev na komunalno opremo?

Odgovore komisije za gospodarske javne službe najdete tukaj.

Občina članica SOS je prosila za izkušnje občin za plačilo stroškov za sanitarno obdukcijo tujega državljana. Občina je poravnala račun za obdukcijo, ki ga je poslal Univerzitetni klinični center.

Občino je zanimalo ali ima kakšna občina izkušnje s povrnitvijo stroškov obdukcije s strani ministrstva?

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica, ki pripravlja  program opremljanja stavbnih zemljišč, ki na področju gradenj objektov uveljavlja pravila glede sorazmernega plačila stroškov komunalne opreme, katere mora Občini poravnati investitor z gradnjo objekta - plačati mora komunalni prispevek, na obstoječo komunalno opremo.

Občino je zanimalo: 

- Ali ste naredili kakšno raziskavo in primerjali komunalni prispevek po različnih občinah, med različnimi faktorji dejavnosti, površino gradbene parcele in neto tlorisne površine objekta, vrsto komunalne opreme ter razmerja med merilom gradbene parcele in merilom neto tlorisne površine objekta?

- Ali imate podatek, kolikšen delež stroškov so posamezne občine upoštevale pri obstoječi komunalni opremi (CpiS = CpiO * 0,5 +CpiN    oziroma    CtiS = CtiO * 0,5 + CtiN)?

Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Občina članica, ki ima tudi romsko populacijo je zaprosila za pomoč, saj mora z uvedbo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) tudi večina staršev romskih otrok, ki obiskujejo vrtec, le-tega plačati (v večini primerov 10%). Sedaj se srečujejo s težavo neporavnanih položnic in nevpisovanja romskih otrok novincev v vrtce.

Ker v obeh primerih nastaja škoda (v prvem primeru so starši dolžniki vrtca, v drugem pa se otroci vsaj delno ne bodo socializirali) občino zanima, ali se z istimi problemi srečujejo tudi druge občine z romsko populacijo in kako nastale probleme rešujejo.

Odgovore občin najdete s klikom tukaj.

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica, ki jo je zanimalo kako ravnajo občine kadar investitor predlaga kompenzacijo ob komunalnem opremljanju zazidljivih zemljišč, kadar želi graditi objekt. Celotno vprašanje in odgovore občin članic SOS najdete s klikom tukaj. Pojasnilo 1, pojasnilo 2  

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica s prošnjo po povpraševanju glede obvezne GJS distribucije električne energije, saj se dogovarja glede financiranja izgradnje elektroenergetske infrastrukture. Odgovore občin članic na zaprosilo občine si lahko ogledate s klikom tukaj.

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica z vprašanjem ali je že katera občina v primeru obračunanega in plačanega komunalnega prispevka ta prispevek vrnila oz. namenila v investicijo, za katero je bil komunalni prispevek tudi dejansko obračunan - torej namenska poraba plačanega komunalnega prispevka? Predmetna investicija -zavijalni pas- (še) ni vključena v proračun.

Nadalje je občino zanimalo na kakšni pravni podlagi se je, če se je, občina odločila za takšno porabo komunalnega prispevka.

Odgovore občin članic lahko preberete tukaj.

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica z vprašanjem, katere občine imajo sprejet pravilnik za upoštevanje stanovanjskih kreditov mladih družin pri plačilu vrtca. Odgovore občin lahko preberete tukaj

- primer pravilnika

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica s prošnjo po posredovanju povpraševanja. Občino članico je zanimalo, na kakšen način ostale občine sofinancirate obnovo objektov (stanovanjske hiše, kozolce, zidanice, kapele, gospodarska poslopja…) katere imate v svojih odlokih razglašene za kulturne in zgodovinske spomenike lokalnega pomena in so v privatni lasti.

Odgovore občin članic lahko najdete tukaj.

Občine članice so posredovale tudi nekaj vzorcev:

Vzorec pogodbe pravna oseba, vzorec pogodbe fizična oseba

Odločba

Razpisna dokumentacija

Na sekretariat SOS se je obrila občina članica, ki jo je zanimalo kako ostale občine izvajajo naslednji oddstavek: "Stanovanjski zakon v 3. Odstavku  104. člena določa »(3) Občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve, lahko najemniku iz prejšnjega odstavka, ki ni upravičen do subvencionirane najemnine, ali ki kljub subvenciji ni zmožen poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, zaradi izjemnih okoliščin začasno odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja.«Občino je zanimalo, kako ostale občine izvajajo navedeni odstavek, če sploh ga in ali imajo za to sprejete kakšne posebne pravilnike oz. odloke oz. ali prepustijo odločanje o tem centrom za socialno delo, ki v izjemnih primerih dodeljuje materialno pomoč. Ob prijaznem sodelovanju občin člnicsmo sestavili odgovore, do katerih lahko dostopate s klikom tukaj.

Na SOS se je brnila občina članica, ki jo je zanimalo ali je katera občina že izdala dokazilo o spremembi namembnosti zemljišča za zemljišče za gradnjo stavb, vse za potrebe obveznosti plačila davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Prosili so tudi za vzorec.

Med očinami članicami smo izvedli povprašvanje, pridobili smo tudi zaprošen vzorec in dokazilo od ene izmed bčin, s strani ministrstva pa smo pridobili tudi pojasnilo.

Na SOS se je obrnila občina članica, ki jo je zanimalo področje ureditve izvajanja pokopališke, pogrebne dejavnosti in urejanja pokopališča in sicer glede urejenosti razmerja z izvajalci. Občino članico je zanimalo ali imajo druge občine urejeno področje s pogodbo ali koncesijo ter za kakšno dobo? Ali morda občine kombinirajo koncesijo in pogodbeno razmerje?

Prejete odgovore občin članic SOS lahko preberete tukaj.

Na Skupnost občin Slovenije se je obrnila občina članica, ki jo je zanimalo koliko sredstev namenjajo občine za civilno zaščito in za požarno varnost. 

v spodnji tabeli je pregled sroška občin za civilno zaščito in požarno varnost brez požarne takse.

Pregled sredstev namenjenih za CZ in požarno varnost v občinah. 

Pred kratkim se je na Skupnost občin Slovenije obrnila občina članica z vprašanjem kakšna je praksa občin, ko osnovne šole zahtevajo, da občine sofinancirajo materialne stroške za učence, ki obiskujejo osnovno šolo na območju druge občine. Ali občine sklenejo pogodbo z osnovno šolo ali z občino ustanoviteljico? Odgovori občin so zbrani tukaj.

Občina članica je ob posredovanju podatkov pristojnega centra za socialno delo ugotovila, da je število občanov, katere bi naj zavarovala občina, z uveljavitvijo novele ZUPJS enormno naraslo, namreč iz okvirno 27-30 na čez 70. Zato smo občine članice povprašali ali se je podobno zgodilo tudi v njihovi občini. Odgovore občin lahko najdete tukaj.

Občino članico, ki ima ustanovljen zavod za kulturo, turizem in razvoj (v Odloku o ustanovitvi je med drugim določeno, da zavod skrbi za trženje kulturne in naravne dediščine Občine, za promocijo in razvoj turizma ter oblikuje celovito turistično in športno rekreacijsko ponudbo na območju Občine) je zanimalo, ali je možno in na kakšen način oz. pod kakšnimi pogoji je v javnih zavodih s področja kulture možno tržiti turistične programe območja občine kot zaokroženo celoto, ki vključuje ogled kulturnih spomenikov, animacijske delavnice, športno rekreativne destinacije in gostinske storitve lokalnih gostincev? Odgovori občin so dosegljivi s klikom >>> tukaj.

Občina članica se je na nas obrnila glede urejenosti področja plačevanja računov za najem in vzdrževanjem grobnih mest. Zanimalo jo je, kakšna je praksa občin, ki same izdajajo račune s posebnimi položnicami in ali omogočajo občanom plačevanje na občinski blagajni ali jih pošiljajo izključno na pošto oziroma banko. Odgovore občin lahko najdete tukaj.

Občina članica se je na nas obrnila z vprašanjem ali občine že uporabljajo informatiziran prenos podatkov. Odgovore občin lahko najdete tukaj.

Občina članica se je na nas obrnila v vprašanjem v zvezi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ( ZUPJS), ki v 5. odstavku 37. člena določa, da ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna, pristojna lokalna skupnost poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Občino članico je zanimalo, ali so občine podpisale izjave, s katero bi soglašale, da lahko Center za socialno delo odloča o višini plačila vrtca brez predhodnega mnenja, razen, če v postopku odloča na podlagi 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev oziroma odloča o nižjem plačilu, kot ga določa 24. člen tega zakona. Odgovore lahko preberete tukaj.

Na nas se je obrnila občina članica z vprašanjem koliko slovenskih občin izplačuje staršem denarno pomoč ob rojstvu novorojenca in v kolikšnih zneskih. Odgovore 105 občin lahko preberete na tem mestu.

Na sekretariat SOS se je obrnila občina članica z vprašanjem o sofinanciranju materialnih stroškov za učence, ki obiskujejo osnovno šolo na območju druge občine. Odgovore občin lahko preberete tukaj.

Občina članica SOS se je na sekretariat obrnila s vprašanjem v zvezi z urejenostjo področja prodaje spominkov v občinah. Zbrane odgovore občin si lahko ogledate tukaj.

Občino članico SOS je zanimalo, ali imajo članice SOS-a pripravljen Odlok o koncesiji za zamenjavo javne razsvetljave, ki mora biti zamenjana v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnževanja.

Odgovore občin lahko najdete tukaj.

Občina članica sprašuje je prosila za posredovanje informacij, kako oziroma na kakšen način so posamezne občine zadostile prvemu odstavku 45. člena ZDR ter sprejele ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem na delovnem mestu. 

Odgovore občin lahko preberete tukaj:

- zbrani odgovori občin članic

- pravilnik MO Velenje

- pravilnik Občine Tržič