S polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji je nastopilo novo obdobje tudi za slovenske lokalne skupnosti.
Končno in dokončno bi lahko zapisali, saj je dejstvo, da je bilo vse do sedaj mednarodno povezovanje slovenskih občin zgolj neinstitucionalizirano, največkrat vzpostavljeno na podlagi lastnih pobud in iniciativ posameznih partnerjev.
Tudi celotno obdobje pogajanj za pristop Slovenije v veliko družino evropskih narodov je bilo zaznamovano z odsotnostjo lokalnih skupnosti iz procesa večine pogajanj o prevzemu pravnega reda za področja, o katerih so potekala pogajanja, vkljuno tistih, katerih izvrževanje že v sedanjem obdobju pomeni za marsikatero lokalno skupnost obvezo zagotavljanja znatnih dodatnih materialnih sredstev za izvrčevanje prevzete enotne zakonodaje EU.
Prav v tem delu (ne)vključenosti slovenskih občin v neposredna pogajanja se Slovenija zelo razlikuje od držav, ki so postale polnopravne članice v predzadnjem krogu širitve leta 1995, npr. Avstrije in Finske, kjer so lokalni predstavniki preko močnih reprezentativnih, predstavniških organov sovplivali na pogajalska izhodišča nacionalnih vlad, in s tem na položaj občin v celoti po vstopu posamezne države k EU.
Evropska unija zagotavlja regionalnim in lokalnim skupnostim možnost delovanja in izpostavljanja njihovih stališč v posameznih zakonodajnih postopkih. Prav tako pa tudi uveljavljanja lastnih iniciativ sedmih članic in članov preko odbora regij, ki tako predstavlja sistemski okvir za delovanje tudi iz Slovenije.
Zastopanost slovenskih lokalnih oblasti v odboru regij je v primerjavi z zastopanostjo Slovenije v evropskem parlamentu sorazmerno boljša saj ima odbor regij po zadnji širitvi 344 članov, medtem ko evropski parlament sestavlja enkrat več parlamentarcev število dodeljenih mest Slovenije pa je enako kot to velja za odbor regij.
Seveda ponujena možnost neposrednega delovanja predstavnic in predstavnikov občin v institucijah Evropske unije sama po sebi ne zagotavlja nikakršnega uspeha, predstavlja pa pomemben izziv za izvedbo vseh potrebnih predpogojev, da se bo glas lokalne ravni iz Slovenije slišal tudi v pristojnih institucijah EU. Med katerimi odbor regij predstavlja prvo in tudi najbolj kvalitetno možnost uveljavljanja stališć in pobud slovenskih občin.
Obstoj strokovnih komisij pri odboru regij in polnopravno članstvo izvoljenih funkcionarjev na lokalni ravni dodatno zagotavlja in nudi uveljavitev stališč v najzgodnejših fazah obravnav posameznih vsebin.
Slovenske občine so z imenovanjem predstavnic in predstavnikov v vse organe odbora regij pridobile tudi mnoge, odprte možnosti dvostranskih povezav s partnerji v ostalih 25 članicah povezave.
Članstvo v odboru regij pa predstavlja tudi enkratno priložnost partnerskih povezav z zastopniškimi organi lokalnih oblasti v državah zahodnega Balkana in jugovzhodne Evrope predvsem z vidika vključevanja v programe Interreg.
VLOGA ODBORA REGIJ
Odbor regij je posvetovalno telo, kar izhaja iz Pogodbe o Evropski uniji. Ta zavezuje Evropsko komisijo in Svet Evropske unije, da sta se pri ustvarjanju novih predlogov dolžna posvetovati z odborom in sicer na področjih, ki imajo neposreden učinek na regionalno in lokalno raven. Področja so naslednja:
- Ekonomska in socialna kohezija
- Transevropska omrežja
- Zdravstvo
- Izobraževanje
- Kultura
- Zaposlovanje
- Socialna politika
- Okolje
- Poklicno izobraževanje
- Transport
Odbor izda v zvezi z konkretno temo svoje mnenje, ki pa ga svet in evropska komisija nista dolžna upoštevati. Odbor regij lahko za mnenje zaprosi tudi evropski parlament. Glavnino delovanja odbora predstavlja prav sodelovanje v procesu sprejemanja zakonodaje. Na lastno pobudo izdaja odbor mnenja ali resolucije.
Odbor regij, kot najmlajša institucija Evropske unije ima v sistemu odločanja unije in kljub posvetovalni vlogi, navkljub temu pa ima močan glas regionalne in lokalne ravni, katere glavna moč je v neformalnem uveljavljanju interesov.
